|
Miastenija gravis nevrološka avtoimuna bolezen živčno mišičnega stika
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Taja
Pridružen/-a: 18.01. 2013, 14:28 Prispevkov: 43
|
Objavljeno: 01 Apr 2013 17:34 Naslov sporočila: Kaj narediti? |
|
|
Sem prebrala že veliko tem tukaj gor in mi nekaj še vedno ne da mira.
Potrebujem odgovor. Več stvari se je zgrnilo name in ne vem kako ven iz tega. Samozavest mi čedalje bolj pada.
Imela sem dolgoletnega partnerja, sedaj sem že dni sama (kaj je bil razlog da nisva več skupaj sem že pisala).
Od takrat mi gre samo še vse navzdol.Prej sem se že malo pobrala, po vsem kar se mi je zgodilo, šlo mi je že odlično, nekaj stvari v življenju sem tudi spremenila, katerih se držim še danes. Ampak to je bilo le začasno veselje kot sem ugotovila čez čas. Dokler mi je stal ob stani fant.
Čedalje bolj se ukvarjam sama s sabo, čedalje bolj ugotavljam, da sem bila preveč navezana nanj. Sem se že odločila, da se naučim kako živeti brez fanta, vendar mi vedno nekaj manjka. Neka podpora, da je nekdo vedno z menoj in me spodbuja (on me je vedno spodbujal in očitno mi to manjka). Nikoli nisem bila zelo komunikativna, zato sem težko sklepala prijateljstva. Ko gledam nazaj opažam, da sem vedno bila v nekem obdobju večinoma z eno prijateljico. In ko se je moje obdobje obrnilo, sem našla drugo in s prejšnjo izgubila stike. To se mi konstantno ponavlja, pa ne vem zakaj. Nočem izgubiti stikov z že navezanimi stiki in 'prijateljstvi' pa vendar se mi zdi, da ko vidijo da se z nekom bolj začnem družiti, me nekako postavijo na stranski tir in stiki zbledijo. Kaj je narobe z menoj?
Vedno želim čim bolj pomagati, biti prijazna, opravljam ne (ne maram tega), se prilagajam - mogoče preveč... Ko spoznam nove ljudi, je na začetku zanimivo, potem pa že ne vem več o čem bi se pogovarjala ker nisem tako komunikativna in zanimiva. Nekateri imajo toliko za povedat, tako veliko zanimivih stvari se jim dogaja v življenju, meni vedno eno in isto.
Pred časom sem 'analizirala' moje odnose s 'prijateljicami' in prišla do ugotovitve, da sem vedno bila le igračka v tej družbi v kateri se družimo že nekaj let. To so bolj površinski odnosi med mano in njimi. Oni so bolj povezani med seboj vedno vse vedo, jaz vedno zadnja izvem določene stvari. Odločajo se namesto mene, ne upoštevajo mojega mnenja. Smo malce različni karakteji, pa vendar se družimo že kar nekaj let. Če pa povem svoje mnenje ki se razlikuje od njihovega, samo ignorirajo ali pa obrnejo moje besede ali mi kontrirajo tako, da se počutim tako majhno, nepomembno, neumno... Zato sem se odločila distancirat od njih, pa ne vem kako in na kakšen način. Strah me je da bom potem ostala čisto sama ker zelo težko navežem stike predvsem bolj poglobljene, da bi se večkrat dobili potem na kakšni pijači ali šli ven žurat. Sicer imam še eno kolegico s katero sva bili bolj na vezi pa se tudi hladijo najini odnosi, ker jaz veliko delam ona ne. Imam rada bolj resne pogovore in mogoče res potem v okolici izpade kot da samo jamram, se smilim sama sebi, nič ne naredim da bi se spremenilo... Naj omenim da imam samo ženske prijateljice. Moških prijateljev nimam, ker se jih nekako ustrašim oz. se mi zdi kot da ne morem biti prijateljica - kot da jim nisem enakopravna.
Včasih si takooo zelo želim družbe da bi šla sproščeno vsaj na sprehod, pa mi je na nek način nerodno poklicat ker si vedno mislim da koga motim in morim kot da se me vsi izogibajo tudi tisti na novo spoznani ljudje. Vsaj takšen občutek dobim včasih. Vedno sem jaz tista ki kliče. Tega mi je dovolj. Nevem kaj naredti kaj sem komu slabega naredila? Mar moram obrekovati, da bom sprejeta v družbo in se polovico stvari zlagati da bom zanimiva? Preveč se sekiram in obremenjujem zaradi vsakih malenkosti in analiziram vsako dejanje, besede, mimike... Utrujena sem... Moje misli niso več brezskrbne kot so bile pred časom... so preveč subjektivne in omejene...
Se opravičujem zaradi tako dolgega posta, ampak sem morala to dasti ven iz sebe.. Če vsaj nekdo prebere in na kartko odgovori mi bo veliko pomenilo. Objektivni odgovori mi bodo veliko pomagali..
Hvala vam |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 12.12. 2012, 10:26 Prispevkov: 147 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 01 Apr 2013 17:37 Naslov sporočila: |
|
|
Narobe s teboj v osnovi ni nič.
Verjetno le gledaš na okoliščine preveč popačeno, ranjeno in rahlo neodgovorno. Se bi pa ob tem vprašal, ali nisi morda ti tista, ki postavi ostale na stranski tir, ko se z nekom začneš družit? Za ohranitev stikov je potrebna angažiranost na obeh straneh.
Si se odzivala na vabila drugih, si kaj naredila za to, da bi se več videli z drugimi? _________________ ################################
Zgodilo se je, torej se lahko spet zgodi; to je bistvo tega, kar imamo povedati.
(Potopljeni in rešeni, Primo Levi) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Taja
Pridružen/-a: 18.01. 2013, 14:28 Prispevkov: 43
|
Objavljeno: 01 Apr 2013 17:40 Naslov sporočila: |
|
|
Dobro vprašanje.
Priznam da so se v tem primeru odnosi ohladili in smo se slišali manj, kot ponavadi. Ampak večkrat sem si vzela čas, da smo šli na pijačko, poklepetali itd. Vendar je vsakokrat bila ta pijačka redkeje, dokler ni prišlo do končne prekinitve. Na koncu sem ponavadi jaz bila tista ki je klicala pa ostali niso imeli časa. Nato se ti zdi brezveze še sploh koga klicat če ni interesa iz druge strani. Je bilo tudi tako da če so imeli čas in poklicali, da bi se recimo čez pol urce dobili, sem šla takoj če sem le imela čas (to je bilo skoraj vedno - kljub temu če sem bila ravno sredi hišnih opravil). Če nisem mogla sem imela kar malce slabe vesti. Sedaj ko delam, pa je klicev in stikov toliko manj (ma to ne iz moje strani - jaz se še spomnim in pošljem kakšno sporočilo in tako). Najbolj me žalosti potem to ko ugotoviš in tudi sam na enak način parkrat isto narediš samo da vidiš kakšen bo odziv, pa nikoli ni tako. Vedno ima nekdo kakšno zaposlitev ali izgovor da ravno čez pol urce pa ne more, razen če se dogovoriva za uro. Torej? Zopet imam materiala za premlevanje zakaj to in ono... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Saša
Pridružen/-a: 04.02. 2013, 14:10 Prispevkov: 52 Kraj: Šentvid pri Stični
|
Objavljeno: 01 Apr 2013 17:41 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz bi te pa imela za prijateljico
Če hočeš pusti mail, pa kakšno rečeva
in če sva blizu doma, se lahko tudi spoznava |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Monika
Pridružen/-a: 27.03. 2013, 13:15 Prispevkov: 16
|
Objavljeno: 01 Apr 2013 17:43 Naslov sporočila: |
|
|
Te tvoje prijateljice, ali se te hočejo na nek način losat ali pa si ti precej drugačna v razmišljanju kot one. Ker praviš, da te vedno zatrejo ko poveš svoje mnenje. Če te vabijo v svojo družbo je bolj verjetno odgovor druga varianta.
Moj nasvet: včasih je boljše svoje mnjenje zadržat zase, predvsem takrat ko večina drugačnega mnenja od tebe. Sama sem bla na istem in na žalost ljuje včasih raje slišijo laž in neiskrenost kot resnico in poštenje. Nemoreš verjet sam tko je.
S katerega kraja pa si če ni skrivnost, lahko bi poklepetali. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 12.12. 2012, 10:26 Prispevkov: 147 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 01 Apr 2013 17:44 Naslov sporočila: |
|
|
Včasih pa tudi ljudje sami raje izrečemo laž, ker se bojimo kritike, obsojanja, posmeha ali pa samo drugačnega mnenja. _________________ ################################
Zgodilo se je, torej se lahko spet zgodi; to je bistvo tega, kar imamo povedati.
(Potopljeni in rešeni, Primo Levi) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Monika
Pridružen/-a: 27.03. 2013, 13:15 Prispevkov: 16
|
Objavljeno: 01 Apr 2013 17:45 Naslov sporočila: |
|
|
Res je Marko, strah naredi svoje.
Odgovorimo tako, kot si sogovornik želi slišati. Predvsem se to dogaja pri nepoznanih ljudeh, na kakšnih razgovorih .... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
andreja
Pridružen/-a: 09.12. 2011, 09:52 Prispevkov: 106
|
Objavljeno: 01 Apr 2013 17:47 Naslov sporočila: |
|
|
Monika, jaz se pa ne strinjam s tem, da je včasih boljše biti tiho, kot pa povedati svoje mnenje, pa čeprav je drugačno od ostalih.
Jaz ga vedno povem naglas, in pravi prijatelji to cenijo. Če moram pred ljudmi skrivati/zamolčati svoje mnenje in razmišljanje, potem to niso nikakršni prijatelji in je na nek način selekcija opravljena, saj takih v svoji bližini nočem.
Meni je pomembno poslušati in slišati svoje prijatelje, pomembno pa se mi zdi tudi, da so me oni pripravljeni poslušati in slišati.
In to, da mnenje zadržiš zase, ni nobena iskrenost, saj si s tem poteptala samo sebe in do sebe nisi bila poštena. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Monika
Pridružen/-a: 27.03. 2013, 13:15 Prispevkov: 16
|
Objavljeno: 01 Apr 2013 17:48 Naslov sporočila: |
|
|
Ja mene ta iskrenost včasih tepe, preveč sem direktna.
So pa ljudje ki pa to cenijo in take imam zelo rada. Nekateri živijo v iluzjah in ne želijo slišat tvojega drugačnega mnenja apak samo svoje tumbajo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|