|
Miastenija gravis nevrološka avtoimuna bolezen živčno mišičnega stika
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Monika
Pridružen/-a: 27.03. 2013, 13:15 Prispevkov: 16
|
Objavljeno: 01 Apr 2013 17:53 Naslov sporočila: Zakaj? |
|
|
Sicer sem o teh zadevah mislila pogovoriti s psihijatrom/psihologom, pa vendar pišem tudi tule.
S svojim življenjem nimam posebnih težav, imam osebo, ki ji zaupam, šolam se in sem pri tem nadvse odlična, sem zaposlena, izstopam, čaka me uspešna kariera, pa vendar se prašujem in razmišljam o veliko stvareh, sedaj pa iščem vašo potrditev, mnenje, razmišljanje, dopoljnenje.
Obstaja človek, ki bi se bil zmožen 0% predati svojemu partnerju in želel samo njega? Tudi tisti, ki imajo dober zakon (recimo v poznih , 40) bi si zaželeli česa drugega, če bi dobili PRILOŽNOST z lepšim, privlačnejšim, zanimivejšim. Ali bi imeli afero ali bi pa ostalo samo pri želji, zaradi različnih moralnih zadržkov. Vsak 40.letnik si ob ženi in otrocih (tudi v dobrem zakonu) vsaj enkrat v življenju zaželi (ali pa samo razmišlja o tem) druge, privlačne, mlajše.. Pa naj gre samo za fantazijo, ko jo z pogledom opazi na ulici. Primer; recimo da par nima spolnih odnosov dni, 3 tedne... Zaradi takšnih in drugačnih razlogov (složbeno potovanje, etc)
Koliko patnerjev se bi dejansko samozadovoljevalo ob misli na svojega partnerja?! In ja, tudi spolne fantazije o drugih osebah (ne nujno iz realnega življenja) se mi zdijo sporne, če to ni partner. Mnenje?
Pa da ne ostanemo samo pri aferah in podobnem. Ljude so naveličani en drugega, če pa že niso (izjeme), pa njihovo partnerstvo ne napreduje z leti, stagnira. So izjeme?
Po mojem mnenju je več kot 50% ljudi v zvezah grozno nezadovoljnih in bi si želeli zapustili partnerja samo če bi imeli dovolj dobro drugo ponudbo.
Moje mnenje je tudi, da so ljudje večinoma (skoraj vsi) plehki. Večina jih razmišlja samo o tem, kaj se bodo učili, kako bodo dobili dobro oceno, kam bodo šli žurat, o vsakodnevnih opravkih, skrbi za otroke, novi seksi tajnici, o dopustu, položnicah... Po moji oceni se skoraj nihče ne sprašuje o drugačnih zadevah (kot so naštete zgoraj). Če se z kom probaš pogovoriti o kakšni globji zadevi, z človekom ki je med plehkimi, končajo zadevo že pri tem da imaš ''preveč časa za razmišljat'', saj se njim zdi to španska vas...
Pa kdo smo, a smo ljudje? Najbolje da potem živimo samo za nagone, kot živali?
Ljudje, ki imajo nasploh veliko možnosti v življenju, so bolj zmedeni kot sicer, drugače so po večini zadovlnejši. Punca, ki zgleda odlično, uspešna,.. kakšnega partnerja naj izbere, ob kopici ki se grebe zanjo? Punca, ki nima veliko možnosti, se bo zadovoljila z možnostjo, ki jih ima, in se vdala v usodo.
Kaj je ljubezen? Poželenje, zaupanje, prijateljstvo, da je pomembna res samo ena oseba, za katero bi naredil vse, brezpogojno, vse samo za njo? Potem ni nihče zares zaljubljen.
Najbol me zaskrbi ob pogovoru z najstniki, katerim se zdi, da če si v zvezi in je objekt poželenja druga oseba, je to nekaj čisto normalnega. Kljub partnerju si želijo stikov z striptizetami in takšnih in drugačnih izkušenj.
Sicer se o takšnih in podobnih zadevah pogovarjam že z prijateljico, vendar želim mnenja tudi bolj izkušenih.
Vprašanj je še več,
če kdo razmišlja ali ima izkušnje o podobnem, naj piše. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 12.12. 2012, 10:26 Prispevkov: 147 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 01 Apr 2013 17:54 Naslov sporočila: |
|
|
Nisen prepričan, da je to ljubezen.
Ali se sploh zavedaš kaj pomeni narediti vse za nekoga? Kaj, če ti partner reče, da želi imeti še eno žensko poleg tebe? Mu boš to dovolila? Mislim da ne in tako hitro spoznaš, da vsega preprosto ne moreš narediti za drugega.
Pomembno je, da najdeš nekoga, ki ima podobne meje in potrebe, kot ti. Potem jih pa lahko skupaj vzdržujeta ali pa jih širita. _________________ ################################
Zgodilo se je, torej se lahko spet zgodi; to je bistvo tega, kar imamo povedati.
(Potopljeni in rešeni, Primo Levi) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Taja
Pridružen/-a: 18.01. 2013, 14:28 Prispevkov: 43
|
Objavljeno: 01 Apr 2013 17:56 Naslov sporočila: |
|
|
Vse kar je smiselno. Zakaj bi brezpogojno ljubil nekoga ki si želi drugega in mu to omogočal? Mislim da takšne stvari ne sodijo v zvezo.
Se ti zdi, da lahko moški ljubi partnerko brezpogojno, mu pomeni vse na svetu, si jo želi najbolj, in pri vsem tem še eno žensko v postelji? Je to združljivo? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Saša
Pridružen/-a: 04.02. 2013, 14:10 Prispevkov: 52 Kraj: Šentvid pri Stični
|
Objavljeno: 01 Apr 2013 17:57 Naslov sporočila: |
|
|
MONIKA, videti je, da se "neskončno" bojiš, da bi bila razočarana, zapuščena, prevarana. Da si neskončno želiš nekega zagotovila, da boš imela v življenju nekoga, ki te bo ljubil z vsem srcem, brezpogojno, iskreno za večno. Da ne bo nikoli niti razmišljal o drugi ženski, niti enkrat v življenju, tudi če bosta skupaj trideset let.
Zelo veliko se ukvarjaš s tem. Preobračaš misli in dejstva sem in tja, iščeš in od drugih ljudi hočeš dobiti odgovor, da je to vendarle mogoče, da lahko upaš, da te bo nekdo tako neskončno ljubil in da ne boš (več?) ranjena in zapuščena. Zakaj pa ti je to tako neskončno pomembno? Zakaj se ti sama nimaš rada??
Zagotovila namreč ni. Na nek način si v življenju vedno sam, to je slaba novica. In obenem tudi dobra. Ko se namreč enkrat sprijazniš s tem, da ne moreš ravno računati na drugega človeka, da bo osmislil tvoje življenje, ga začneš osmišljati sama. Zato je to spoznanje na nek način tudi veliko olajšanje. Začneš živeti bolj polno, ne čakaš na druge, začneš se imeti rada. Po nekem paradoksu postaneš šele takrat človek, s katerim je prijetno živeti, tudi mnogo desetletij let morda. Če ne toliko, pa pač ne. Nima smisla, da bi si zastrupljala današnji dan zaradi tega, kar bo ali ne bo leta 2043. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mari
Pridružen/-a: 19.10. 2011, 16:40 Prispevkov: 383 Kraj: Maribor
|
Objavljeno: 01 Apr 2013 18:08 Naslov sporočila: |
|
|
moje mnjenje je, da tisto: zvestoba do groba je bilo lahko reči pred 0 leti, ko je bila življenjska doba 50 let zdaj, ko je pa 80-90, pa je to iluziorno ..
zato se mi zdi normalno, da se občasno kdaj kaj ¨zgodi¨ ... dokler je to le telesno, zelo občasno ... dokler je srce doma, takšne reči sprejemam kot del življenja, čisto normalno .. prav tako so zame fantazije nekaj normalnega, morda celo kot poživilo, začimba ...
je pa kot je Marko rekel: oba morata vedeti, kaj pričakujeta od drugega, kje so meje in naj bodo enake za oba ...
in res je.. človek je v resnici vedno sam .. torej mora najprej imeti rad samega sebe, nato bo lahko sprejemal tudi druge takšne kot so .. _________________ Logic has left the building. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
dada
Pridružen/-a: 14.10. 2011, 07:05 Prispevkov: 742 Kraj: Lavrica
|
Objavljeno: 02 Apr 2013 08:35 Naslov sporočila: |
|
|
To da si do konca življenja ne bi "želel" druge/ga nihče, ki je z nekom v vezi je utopija, ki ne obstaja.
Bolj je vprašanje kaj kdo iz te "želje" naredi, ki je mimogrede, čisto naravna. _________________ ****************************************
https://www.facebook.com/actio.si |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|